Testenine treh barv in divja omaka

Jesen je čas, ko v naravi najbolj množično zorijo najrazličnejši užitni plodovi. Med znanimi in priljubljenimi jesenskimi gozdnimi plodovi je kostanj, ponujajo se nam pa še divja jabolka, drenulje in plodovi črnega trna. Prava strast med Slovenci je tudi nabiranje gob.

Današnja omaka je bila pripravljena iz treh glavnih sestavin, ki jih vse lahko naberemo v divjini: gobe, kostanj in brusnice.

Pravi kostanj (Castanea sativa) je mogočno drevo, ki v nekaterih gozdovih lahko predstavlja precejšen delež dreves. Spada v isto botanično družino kot hrast in bukev, prav nič pa ni v sorodu z divjim kostanjem. Divji kostanj ima strupena semena in je po celem svetu razširjen le kot okrasno parkovno drevo, naravno pa je razširjen le v gorskih gozdovih južnega balkana. Zanimivo je, da mu v slovenščini rečemo divji kostanj, čeprav ne raste v divjini. Morda to izhaja iz njegove neužitnosti. Pravi kostanj je, kot rečeno, precej razširjen po gozdovih skoraj po celem svetu, raziskovalci pa domnevajo, da je k njegovi razširitvi prispeval človek, ki je zaradi užitnosti in dobre hranilne vrednosti že od kamene dobe skrbel, da je vedno v bližini raslo dovolj kostanja. Poznamo več vrst kostanja, ki uspevajo v različnih delih sveta, vsi kostanji pa spadajo v rod Castanea. V Evropi uspeva le pravi kostanj. Kaj pa maroni? Maroni pripadajo isti vrsti pravega kostanja (Castanea sativa), le da so gojeni in s selekcijo požlahtnjeni, zato so debelejši.

V gozdu je bila nabrana tudi ena izmed sestavin za današnjo pijačo. Pripravili smo namreč kavo, ki je bila mešanica med želodi, ječmenom in konopljo. Želod je bil v preteklosti pomembna krma za prašiče. Uporabljal pa se je, sicer precej manj kot kostanj, tudi v prehrani. V slovenskem časopisu iz leta 1855 (Novice gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari) je bilo na primer zapisano: Po Norvegiji meljejo želod v moko, ter pečejo kruh iz nje. O novejih časih žgejo ta želod, ter ga priporočajo namesto kave.

Tudi mi smo ga pripravili namesto kave, podobno, kot se uporablja čista ječmenova kava ali kava iz cikorije. Mešanico praženih in zmletih semen smo dali v vrelo vodo, še enkrat zavreli ter počakali, da se usedlina posede.

Zanimivost tokratnega kosila pa je tudi ta, da smo pri nakupu testenin uporabili lastno embalažo, saj smo jih kupili v trgovini brez embalaže! Embalaža za enkratno uporabo je namreč zelo veliko breme za okolje! Če želimo ohraniti naravo je poleg veganskega načina življenja, s katerim skrbimo za čim manjši vpliv na naravo, tudi življenje brez odpadkov oz. zero west en izmed pomembnih pristopov. Če je bil zero wast način življenja pred nekaj leti težko izvedljiv, nam danes to omogočajo mnoge zero waste trgovine. Rifuzl je ena takšnih! Najdemo jo v Ljubljani, nakup v njej pa je izključno z lastno embalažo imajo pa zelo velik izbor izdelkov, od hrane, pa vse do izdelkov za osebno nego.

Recept, cena in postopek priprave kosila

 

Količina (ml ali g)

Cena za 4 osebe (EUR)

Juha

Muškatna buča

250

0,35

Sol

2

0,00

Olivno olje

15

0,09

Glavna jed

Olivno olje

10

0,06

Čebula

150

0,13

Kostanj

90

1,04

Gobe

250

1,00

Sol

3

0,00

Sladka paprika v prahu

3

0,02

Čičerikine testenine

120

0,98

Lečine testenine

120

0,98

Ajdove testenine – rožice

120

0,96

Brusnice

40

1,89

Solata

Ledenka

170

0,62

Bučno olje

10

0,15

Sol

2

0,00

Bučna semena

4

0,04

Skupno

8,32

 

Najprej smo se lotili juhe, saj je najenostavnejša za pripravo. Na velike kose smo narezali muškatno bučo, jo na hitro prepražili na olivnem olju in jo zalili z vodo ter pustili kuhati. Med kuhanjem smo juho še malo posolili. Ko je bila buča dovolj mehka, smo jo s paličnim mešalnikom spasirali v krem juho.

Za pripravo naše divje omake, smo najprej na olivnem olju prepražili čebulo, ji med praženjem dodali narezane različne gobe in kostanj. Vmes smo dodali še sladko papriko v prahu in vse skupaj malo posolili. Omako smo kuhali tako dolgo da so se vse sestavine lepo omeščale, gostoto omake pa smo regulirali z dodajanjem vode. Ko je bila omaka že skoraj pri koncu s kuhanjem, smo na ogen pristavili soljeno vodo za testenine. Zaradi tanke strukture so bile zelo hitro kuhanje, zato smo ves čas pazili, da se nam niso preveč skuhale. Omako smo spostregli z testeninami in na koncu za piko na i dodali še suhe brusnice, ki so okus omake še popestrile.

Zraven smo pripravili tudi solato iz ledenke, jo začinili z bučnim oljem in soljo ter bučnimi semeni.

Cena kosila znaša dobrih 8 €, kar na osebo nanese malo več kot 2€! Sestavine, ki smo jih nabrali v naravi so v tabeli prikazane s trgovinsko ceno. Z našim hitrim načinom življenja, je včasih skoraj nemogoče zapustiti delovnega okolja, kaj šele da bi šli v naravo nabirat različne divje dobrote. Mi imamo to srečo, da mnogokrat različna zelenjava ali raste na domačem vrtu ali pa nam jo prinesejo prijazni sodelavci!

Če se še lotimo hranilne vrednosti kosila:

Kot vedno, je kosilo prispevalo dobrih 25% dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnemu človeku. S kosilom smo dobili skoraj vse potrebne vitamine in minerale v zadostni količini. Zaužili smo dobrih 39% beljakovin, ki so jih prispevale predvsem izbrane testenine, saj čičerika, leča in ajda vsebujejo veliko proteinov, zato ni presenečenje, da jih ljudje z veganskim načinom življenja redno vključujejo na jedilnik. S kosilom smo dobili tudi dovolj vlaknin, železa, magnezija, kalija, cinka in tudi selena. Slednja sta namreč pomembna pri imunskem sistemu, predvsem zdaj, ko smo na prehodu. Od mineralov smo malo manj zaužili samo kalcija, od vitaminov pa poleg vitamina D in B12, ki jih v veganski hrani ne najdemo, je bil malo pod 25% tudi vitamin C, katerega lahko zelo hitro nadomestimo s kakšnim sadjem.

 

s kosilom zaužita količina

% od dnevnih potreb

Energija

515,91

kcal

25,8

Proteini

22,10

g

39,5

Celokupna maščoba

12,99

g

29,5

Ogljikovi hidrati

82,69

g

Škrob

44,46

g

Sladkor

12,23

g

Prehranske vlaknine

13,32

g

53,3

Kalcij

94,73

mg

9,5

Železo

6,17

mg

61,7

Magnezij

173,94

mg

43,5

Fosfor

434,53

mg

62,1

Kalij

1418,64

mg

70,9

Natrij

722,98

mg

131,5

Cink

4,06

mg

40,6

Baker

1,20

mg

133,8

Mangan

2,17

mg

94,3

Selen

21,40

µg

42,8

Vitamin A

426,26

µg

42,6

Vitamin E

3,87

mg

25,8

Vitamin D

0,06

µg

1,3

Vitamin C

23,42

mg

23,4

Tiamin (B1)

0,73

mg

56,1

Riboflavin (B2)

0,62

mg

41

Niacin (B3)

6,48

mg

44,7

Pantotenska kislina (B5)

2,34

mg

39

Vitamin B6

0,79

mg

52,9

Folna kislina (B9)

357,96

µg

89,5

Vitamin B12

0,06

µg

2,1

Vitamin K

67,18

µg

96

 

Če želite bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti nam lahko pišete na

lacna.bucka@gmail.com. Veseli bomo vsakega maila!

Lep vikend vam želi,

Vaša Lačna Bučka