Search
  • LačnaBučka

Lačna Bučka se seli v Mehiko.

Vam je všeč mehiška hrana, pa vas obilica različnih izrazov s podobnimi pomeni spravlja v zadrego? Da se boste lahko naslednjič lažje odločili kaj želite poskusiti, je Lačna Bučka naredila krajši pregled izrazov, ki jih pogosto zasledimo.

Osnova za veliko mehiških jedi je tortilja (špa. tortilla), ki je neke vrste nekvašen kruh in spominja na slano palačinko. Prvotno so bile tortilje narejene iz koruzne moke, saj je bila koruza na območju Mehike že od nekdaj prisotna, v času kolonizacije pa se je za tortilje začela uporabljati tudi pšenična moka. Sama priprava tortilj je precej enostavna. Potrebujemo čisto pšenično moko ali pa malo zmešano s koruzno moko, vodo, sol in olje. Nastalo testo razvaljamo na tanke palačinke in jih na z oljem namazani vroči plošči ali ponvici popečemo. Priprava in končni izdelek je zelo podoben, kot pri azijskih čapatih, roti in naan kruhu. Mehiške tortilje so takoj po peki mehke oz. gibke kot palačinke, tako da lahko vanje zavijamo različne sestavine. Če jih po peki posušimo, dobimo trdne in krhke polkrožne lupine, ki jih prav tako lahko nadevamo, ne moremo pa jih več zavijati. Pogosto na trikotnike narezane tortilje sušijo, pečejo ali cvrejo. V tem primeru dobimo znan tortilja čips, ki se še kako prilega doma narejeni salsi! Izraz tortilja po špansko dobesedno pomeni majhna torta, zato nas ne sme presenetiti, da izven mehike v drugih špansko govorečih deželah, z istim imenom imenujejo drugačne jedi. Npr. v španiji tortilja pomeni krompirjevo omleto o kateri smo na Lačni Bučki že pisali.



Mehiška mehka tortilja je torej osnova, iz katere pripravimo različne jedi. Tacos naredimo tako, da v manjšo prepognjeno tortiljo damo različne sestavine. V tradicionalni različici je pogosto to sir in meso, kot je govedina, piščanc ali morski sadeži, s svežo ali praženo zelenjavo vse skupaj pa je prelito s salso, guacamole ali kislo smetano. Od zelenjave je najpogostejša zelena solata, paradižniki, čebula in čili paprika. Veganske različice ni težko narediti, saj samo izpustimo mesni in mlečni del in povečamo raznolikost najljubše zelenjave! Tacos v Mehiki veljajo za hrano na ulicah, jedo pa se z rokami.

Za pripravo burrita je potrebna malo večja tortilja, v katero različne sestavine zavijemo. Burrito izvira iz Mehike, kot tudi iz ZDA in sicer iz Teksasa od koder se je jed razširila severno vse do Kanade. Burrito je lahko malo popečen ali poparjen, toliko da je tortilja zmehčana. Burrito lahko jemo ravno tako z rokami, če je pa prelit s salso ali kislo smetano pa na krožniku s priborom.

Podobna burritu je tudi enchilada, ki je ravno tako polnjena tortilja zavita v palačinko, le da se uporablja izključno koruzna tortilja, po njej pa je polita čili omaka ali omaka iz sira. Polnjena je lahko z različnim mesom, sirom, fižolom, krompirjem in zelenjavo ali s kombinacijo vseh. Vse skupaj je ponovno pečeno.


Quesadilla je zelo podobna tacosu, saj je najpogosteje manjša koruzna tortilja ravno tako prepognjena. Ponavadi je polnjena le s sirom, lahko pa vsebuje tudi meso ali zelenjavo, vse skupaj pa je nato pečeno na vroči plošči ali žaru.

Potem pa je tukaj še taquitos, ki v prevodu pomeni manši tacos in pa flautas. Za oboje se uporablja manjšo koruzno tortiljo, ki je polnjena s sirom, govedino ali piščancem, vse skupaj pa je ocvrto.

Pogosto v mehiških restavracijah zasledimo še eno ocvrto jed, ki pa izvira iz Teksasa in se je razširila severno. To je chimichanga, ki je iz velike pšenične tortilje, polnjena z rižem, fižolom in sirom, vsebuje pa lahko tudi meso. Polnjena tortilija je zavita, kot nekakšen žepek, vse skupaj pa se ocvre.

Še zadnja dosti pogosta mehiška jed, ki vsebuje tortilje pa je fajita. Zgodovinsko gledano je vsaka jed, ki vsebuje na žaru pečeno meso postreženo v tortilji, fajita. Danes v restavracijah pogosto fajita pomeni na žaru pečeno meso z zelenjavo, ki se do mize prinese na vroči železni ponvici, zraven pa pripada še sestavljena priloga iz segretih tortilj, guacamola, različnih omak, sira in pico de gallo, ki je narejen iz na koščke narezanega paradižnika, čebule, pekoče paprike začinjenih s soljo, limetinim sokom in koriandrom.


Mi smo se tokrat odločili pripravit tacosov na naš način. Kosilo pa smo začeli s kremasto juho iz krompirja, korenja in ajdove kaše.


Recept, priprava in cena kosila




Najprej smo se lotili juhe, za katero smo na segretem olivnem olju prepražili čebulo, dodali na kose narezan krompir in korenje, malo posolili in dodali vodo ter pustili da se je vse lepo skuhalo. Ko smo ocenili, da je krompir in korenje kuhano, smo zelenjavo s paličnim mešalnikom spasirali do kremastega. V juho smo dodali še ajdovo kašo in pustili vse skupaj kuhati tako dolgo, da se je ajdova kaša skuhala.



Ideja o tacosih je nastala spontano. Ker smo imeli v zalogi fižol in koruzo in ostale sestavine, smo se odločili za pripravo omake, s katero smo v tortilji polili svežo zelenjavo.

Za omako smo najprej na segretem oljčnem olju prepražili čebulo in korenje. Ko se je vse skupaj dobro zmehčalo pa smo dodali fižol in koruzo, oboje iz konzerve, in pustili, da se je omaka zgostila. Proti koncu smo jo še prijetno začinili z različnimi mešanicami, dodali pa smo še malo lanene moke, ker smo na začetku dodali preveč vode in sama omaka ni bila tako gosta, kot smo si želeli.

Med tem časom, ko se je omaka kuhala, pa smo na trakove narezali zeleno solato, ki je bila tokrat sorta ledenka, korenje in že kuhano rdečo peso, hkrati pa smo oprali svežo špinačo.

Ko je bilo vse pripravljeno, smo za nadev v pšenične tortilje uporabili svežo zelenjavo, ki smo jo prelili z našo posebno omako.



Cena tokratnejšega kosila znaša 4,8 € za 4 osebe, kar pomeni malo več kot 1 € na osebo. Takosi so res zelo enostavni, poleg tega pa imamo na izbiro široko paleto sestavin, ki jih lahko uporabimo. Že k sami omaki bi lahko vmešali še kakšno nam najljubšo zelenjavo, prav tako pa ti velja tudi za svežo zelenjavo. Seveda pa se s številom sestavin, ki jih uporabimo, poveča tudi cena hrane. Ravno zaradi široke uporabe sestavin, so zelo uporabni, ko moramo iz hladilnika porabiti kaj pred rokom


Hranilna vrednost


S kosilom smo zaužili dobrih 25 % dnevnih potreb po kalorijah. V obroku se je za 26,3 % nabralo proteinov, ki jih je predvsem prispevala ajdova kaša, fižol, koruza in krompir. Zaužili smo tudi veliko vlaknin, kar 57 %, hkrati pa smo vnesli v telo veliko železa, magnezija, kalija in ostalih mineralov. Obrok je vseboval le malo premalo kalcija, ki pa ga tekom dneva lahko nadomestimo s pomočjo brokolija, redkvic, rukole in ohrovta. Naš obrok pa je bil tudi vitaminsko zelo bogat. V telo smo vnesli kar 74 % vitamina A, predvsem zaradi korenja, špinače in solate. Veliko smo zaužili tudi vitamina C, vitaminov B in vitamin K. Z obrokom pa nismo zaužili nič vitamina D in vitamina B12, ki ju v veganski prehrani ne najdemo veliko.


Če želite bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti ali imate druga vprašanja in komentarje, nam lahko pišete na lacna.bucka@gmail.com. Veseli bomo vsakega maila!


Lep sončen vikend vam želi,


Vaša Lačna Bučka

216 views