Search
  • LačnaBučka

Brstični ohrovt, matevž in paradižnikova omaka

Updated: Mar 13


Brstični ohrovt je, kot pove že njegovo ime, bližnji sorodnik ostalih ohrovtov: kitajskega, listnatega in glavnatega. Pred kratkim smo pri receptu z rdečim zeljem že napisali (klik), da je prav tako ozko soroden tudi rdečemu in navadnemu zelju, cvetači, brokoliju ter nadzemni in podzemni kolerabi.

Kot vsi njegovi prej omenjeni sorodniki tudi brstični ohrovt izhaja iz mediterana, vendar pa se je najbolj uveljavil v severni Evropi, predvsem v okolici Bruslja. Zato je tudi dobil svoje angleško ime “Brussels sprout”, kar dobesedno pomeni bruseljski brstiči.



Bogat je predvsem z vitaminom C in K. Porcija 100 g brstičnega ohrovta nas oskrbi z več kot 100 % dnevnih potreb po teh dveh vitaminih. Ostalih hranil je v brstičnem ohrovtu manj, vendar pa nikakor ne zanemarljivo, še posebej če upoštevamo, da nas tak obrok “obremeni” le z malo več kot 2 % dnevnega vnosa kalorij. V tej luči je tudi vsebnost ostalih vitaminov in mineralov v brstičnem ohrovtu velika, saj si dnevne potrebe po prav vseh njih pokrijemo več kot 2 %, po vitaminih B1, B6, B9 ter železu, manganu in fosforju celo več kot 10 %. Brstični ohrovt nikakor ne spada med bogate vire proteinov, pa vendar nam tak obrok pokrije več kot 5 % njegovih potreb.


Brstični ohrovt lahko uživamo surovega, vendar je pogostejša priprava toplotno obdelanega.

Tokrat smo brstični ohrovt skupaj s korenjem pripravili kot prilogo k matevžu - prire krompirju in fižolu in paradižnikovi omaki.


Recept, cena in priprava kosila


Matevž je mešanica krompirjevega in fižolovega pireja. Ker se krompir še kar dolgo kuha, smo se najprej lotili priprave ravno te jedi. Olupljen in na kocke narezan krompir smo najprej v slanem kropu skuhali. Ko je bil kuhan, smo ga odcedili in mu dodali kuhan fižol, ki je bil v našem primeru kar iz konzerve. Mešanici smo dodali še olivno olje in vse skupaj dobro pretlačili. Med tlačenjem se je krompir popolnoma pretlačil, zato je nastala masa kot je običajno za pire krompir, fižol pa je ostal deloma še v kosih.

Med kuhanjem krompirja smo začeli pripravljati tudi paradižnikovo omako. Na oljčnem olju smo najprej prepražili na drobno sesekljano čebulo in jo zalili z mešanico pasiranih paradižnikov in paradižnikovih pelatov v koščkih. Dodali smo še lečo in nato kuhali 40 minut. Pred koncem kuhanja smo omako začinili s soljo in začimbami. Uporabili smo poper, kumin, indijsko mešanico začimb na osnovi čilija, ker pa omaka še ni bila tako gosta, kot smo si želeli, smo dodali še razmaščeno laneno moko. Če te ne bi imeli pri roki, bi lahko uporabili tudi v kavnem mlinčku zmleta lanena semena ali pa kakšno drugo moko, npr. ajdovo.

Zraven matevža in paradižnikove omake, smo pripravili še na olju prepražen ohrovt in korenje. Zelenjavo smo najprej oprali in vse skupaj narezali. Brstični ohrovt na četrtinke, korenje pa na polovične kolobarčke. Med praženjem smo zelenjavo po okusu posolili in začinili. Pripravili pa smo tudi solato iz kislega zelja, ki smo mu dodali samo malo bučnega olja in semena črne kumine.


Lačna Bučka pa je tudi zelo velika ljubiteljica čajev, zato si skoraj vedno ob tako obilnem in polnovrednem kosilu privošči tudi kakšen odličen čaj. Tokrat smo zraven pili čaj Good nature, ki ponujajo pestro izbiro različnih čajev, kupite pa jih lahko preko www.lekarnar.com.




Cena takšnega kosila znaša dobrih 6,5 € za 4 osebe, kar pomeni okoli 1,7 € na osebo. Najdražja sestavina današnjega kosila je ravno brstični ohrovt, vendar je njegova cena odvisna od tega, kje smo ga kupili, saj se cena zelo razlikuje med tržnico in trgovino in tudi med različnimi trgovinami!


Hranilna vrednost


S kosilom smo zaužili 25,7 % dnevnih potreb po kalorijah. Zaužili smo kar 37,4 % proteinov in 77 % vlaknin. Ravno tako smo z obrokom dobili v telo dovolj železa, magnezija, kalija in ostalih mineralov, le malo pod mejo smo zaužili selena, ki je pomemben za imunski sistem. Selen lahko dobimo iz živil, ki jih vključimo v naslednje obroke. Živila bogata s selenom so brazilski in indijski oreščki, ki jih imamo lahko za vmesne malice, potem pa so tukaj še rdeče zelje, tofu, artičoke, čija semena in različne gobe. Naš obrok pa je bil tudi vitaminsko bogat. V telo smo vnesli kar dobrih 35 % vitamina A in vitamina E. Slednji je za telo pomemben antioksidant, medtem ko je vitamin A potreben za normalno rast, delovanje vida in za delovanje imunskega sistema, sodeluje pri presnovi železa, pomemben pa je tudi za izgradnjo kože in sluznic ter pri njihovem delovanju. V telo nismo vnesli nič vitamina D in B12, ki pa ju v veganski prehrani brez dodatkov skoraj ni.




Če želite bolj natančen vpogled izračunane hranilne vrednosti ali imate druga vprašanja in komentarje, nam lahko pišete na lacna.bucka@gmail.com. Veseli bomo vsakega maila!


Lep vikend vam želi,


Vaša Lačna Bučka

349 views