Search
  • LačnaBučka

Čebulna juha in rožnata harmonija

Updated: Jan 8


V poletnih vročih dneh nam včasih najbolj prija kakšna hladna jed. Ena bolj znanih hladnih juh, za katero ste morda že slišali, je gaspačo (gazpacho) juha španskega izvora narejena iz zmiksanega svežega paradižnika. S to juho so se v vročih dneh prvotno krepčali andaluzijski kmetje in pastirji, saj so potrebovali hrano z veliko vode in soli, da so ostali pri močeh skozi vroče poletne mesece. Sami sicer nismo pripravili gaspačo juhe (ideja za prihodnje), ampak vegansko različico francoske čebulne juhe, zraven pa smo zmešali hladno glavno jed, saj smo naredili solato iz ješprena, rdeče pese in svežih kumar. Ker je bilo v mešanici veliko rdeče pese, je na koncu nastala rožnata harmonija.

Močna rdeča barva rdeče pese je posledica pesinega barvila, ki se imenuje betanin. In ravno zaradi te lastnosti je uporaba rdeče pese zelo široka. Poleg hrane jo lahko uporabljamo za barvanje hrane, kot na primer doma izdelan jagodni sladoled, saj same jagode ne dajo veliko barve, malo rdeče pese pa jo zelo ojača. Betanin iz rdeče pese je v živilski industriji zelo uporabljen za barvanje hrane in pijače, zato mu je evropska zakonodaja dala ime E162. Vsi tako imenovani E-ji imajo pri potrošnikih slab ugled, kar pa v mnogih primerih ni upravičeno. Betanin ni nič manj škodljiv ali koristen, če mu rečemo izvleček rdeče pese ali pa barvilo aditiv E162. Kar je značilno za betanin je to, da se iz našega telesa izloči z blatom in urinom, tako da nam tudi ta dva izločka obarva rdeče. Čeprav obarvanje izgleda kot kri, pa ni razloga za skrb, saj je to normalen pojav.

Priprava hrane



Za vegansko različico francoske čebulne juhe smo na olivnem olju najprej začeli pražiti čebulo, ki je bila narezana na polovične kolobarje. Čebuli smo nato dodali sladkor in pražili naprej tako dolgo, da je ta karameliziral. Ko se nam je zdelo, da je vse skupaj dovolj prepraženo, smo dodali vodo in kuhali naprej, da se je vsa čebula lepo omehčala. Med kuhanjem smo dodali še ajdovo moko, da se je juha malo zgostila. Postregli smo jo vročo z dodanimi popečenimi kosi pirinega kruha.

Naša glavna jed je nastala zaradi želje, da naredimo nekaj z rdečo peso, in nastal je ta recept. Najprej smo pristavili vodo za ješprenj, nato pa smo se lotili rezanja rdeče pese in svežih kumar. Vse skupaj smo narezali na po želji velike kocke in jih dali v skupno posodo. Ko se je ješprenj skuhal smo počakali da se je ohladil in ga nato dodali k rdeči pesi in svežim kumaram. Vse skupaj smo posolili, po želji začinili in zmešali z olivnim oljem. Kot začimbo smo dodali kumin in pa svež peteršilj. Postregli smo ga v skodelici svežega radiča, za katerega smo ugotovili, da zaradi svoje grenkosti paše v kombinaciji z našo hladno jedjo.



Recept, cena in hranilna vrednost kosila


Cena današnjega kosila za 4 osebe je znašala 3,53 €, kar pomeni 0,84 € na osebo! Naša varianta juhe se je izkazala za res najbolj cenovno ugodno, saj smo uporabili le osnovne sestavine. Pogosto je lahko zaslediti recepte za francosko čebulno juho, pri katerih se uporabi belo vino, česen, timijan, maslo in na koncu tudi sir. Če bi želeli narediti vegansko različico teh receptov z veganski maslom in sirom, bi nas na koncu juha prišla precej dražje. Ravno tako pa je cenovno ugodna tudi naša glavna jed. Najdražji del, ki je porabil skoraj polovico proračuna je bila rdeča pesa. Res da je bila to tudi po masi glavna sestavina, vendar pa je bila visoka cena predvsem posledica tega, da smo si privoščili nekaj lenobe in smo kupili že kuhano in olupljeno peso. Če bi kupili surovo in neolupljeno, bi bila cena te sestavine vsaj 3x nižja, torej bi privarčevali en cel evro. Porabili pa bi nekaj časa za kuhanje in lupljenje, in kot pravijo “čas je denar”. Seveda pa bi lahko vanjo vključili tudi drugo zelenjavo in bi na koncu bila jed res zelo raznolika, vendar pa tudi dražja.


Kot vedno je bila tudi tokrat velikost kosila odmerjena tako, da smo pokrili 25 % dnevnih potreb po kalorijah pri povprečnem človeku, zato je zaželeno tudi to, da se v isti meri pokrije tudi potrebe po posameznih hranilih. Z kosilom smo v telo vnesli večino elementov v zadostni meri, predvsem vlaknin, železa in magnezija. V malo manjši meri pa smo zaužili kalcija, vitamina A in pa vitamina D in B12, za katera velja, da sta v veganski prehrani v pomanjkanju. Da tekom dneva dobimo dovolj kalcija, bi v naslednji obroki morali vsebovati hrano bogato s kalcijem, kot je rukola, špinača, kodrastolistni ohrovt, tofu in ostala. Katera hrana je bogata s kalcijem si lahko pogledate na naši grafični shemi, ki smo jo objavili na facebook strani (klik).





Če imate vprašanje v zvezi s kosilom, ali pa kakšen predlog, pohvalo, grajo... nam lahko pišete na mail: lacna.bucka@gmail.com


Lep dan še naprej in prijeten vikend!


Lačna Bučka

233 views